Mycoplasma pneumoniae je mikroorganizem, ki je vmesni med bakterijami in virusi; nima celične stene, ima pa celično membrano in se lahko samostojno razmnožuje ali vdre in parazitira v gostiteljskih celicah. Genom Mycoplasma pneumoniae je majhen, saj vsebuje le približno 1000 genov. Mycoplasma pneumoniae je zelo spremenljiva in se lahko prilagodi različnim okoljem in gostiteljem z genetsko rekombinacijo ali mutacijo. Mycoplasma pneumoniae je v glavnem nadzorovana z uporabo makrolidnih antibiotikov, kot so azitromicin, eritromicin, klaritromicin itd. Pri bolnikih, ki so odporni na ta zdravila, se lahko uporabljajo novejši tetraciklini ali kinoloni.
Pred kratkim je Nacionalna zdravstvena komisija organizirala tiskovno konferenco o preprečevanju in nadzoru bolezni dihal pozimi, predstavila razširjenost bolezni dihal in preventivne ukrepe pozimi na Kitajskem ter odgovarjala na vprašanja medijev. Na konferenci so strokovnjaki povedali, da je Kitajska trenutno vstopila v sezono visoke pojavnosti bolezni dihal, različne bolezni dihal pa se prepletajo in prekrivajo ter ogrožajo zdravje ljudi. Bolezni dihal se nanašajo na vnetje sluznice dihalnih poti, ki ga povzroči okužba s patogeni ali drugi dejavniki, predvsem vključno z okužbo zgornjih dihalnih poti, pljučnico, bronhitisom, astmo in tako naprej. Po podatkih spremljanja Nacionalne komisije za zdravje in zdravje med povzročitelji bolezni dihal na Kitajskem prevladujejo predvsem virusi gripe, poleg porazdelitve drugih povzročiteljev v različnih starostnih skupinah pa so na primer tudi rinovirusi, ki povzročajo prehlad. pri otrocih, starih od 1 do 4 let; v populaciji oseb, starih od 5 do 14 let, imajo okužbe z mikoplazmo in adenovirusi, ki povzročajo prehlad, V starostni skupini od 5 do 14 let je okužb z mikoplazmo in adenovirusov, ki povzročajo prehlad, prisoten določen delež prebivalstva; v starostni skupini 15-59 let opazimo rinoviruse in neokoronaviruse; v starostni skupini 60+ pa sta velika deleža humanega parapnevmovirusa in navadnega koronavirusa.
Virusi gripe so virusi RNK s pozitivno verigo, ki so na voljo v treh tipih, tip A, tip B in tip C. Virusi influence A imajo visoko stopnjo spremenljivosti in lahko vodijo do pandemij gripe. Genom virusa gripe je sestavljen iz osmih segmentov, od katerih vsak kodira enega ali več proteinov. Virusi gripe mutirajo na dva glavna načina, eden je antigenski drift, pri katerem pride do točkovnih mutacij v virusnih genih, kar povzroči antigenske spremembe v hemaglutininu (HA) in nevraminidazi (NA) na površini virusa; drugi pa je antigenska preureditev, pri kateri sočasna okužba različnih podtipov virusov influence v isti gostiteljski celici povzroči rekombinacijo virusnih genskih segmentov, kar ima za posledico nastanek novih podtipov. Viruse gripe obvladujemo predvsem z uporabo zaviralcev nevraminidaze, kot sta oseltamivir in zanamivir, pri hudo bolnih pa je potrebno tudi simptomatsko podporno zdravljenje in zdravljenje zapletov.
Neokoronavirus je enoverižni virus s pozitivno verižno verižno RNK, ki pripada družini Coronaviridae, ki ima štiri poddružine, in sicer α, β, γ in δ. Poddružini α in β primarno okužita sesalce, medtem ko poddružini γ in δ primarno okužita ptice. Genom neokoronavirusa je sestavljen iz dolgega odprtega bralnega okvirja, ki kodira 16 nestrukturnih in štiri strukturne proteine, in sicer membranski protein (M), hemaglutinin (S), nukleoprotein (N) in encimski protein (E). Mutacije neokoronavirusov so predvsem posledica napak pri replikaciji virusa ali vstavitvi eksogenih genov, kar vodi do sprememb v zaporedju virusnih genov, ki vplivajo na prenosljivost virusa, patogenost in sposobnost imunskega pobega. Neokoronaviruse obvladujemo predvsem z uporabo protivirusnih zdravil, kot sta ridecivir in lopinavir/ritonavir, v hudih primerih pa je potrebno tudi simptomatsko podporno zdravljenje in zdravljenje zapletov.
Glavni načini zatiranja bolezni dihal so naslednji:
Cepljenje. Cepiva so najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje nalezljivih bolezni in lahko spodbudijo telo, da ustvari imunost proti patogenom. Trenutno ima Kitajska različna cepiva za bolezni dihal, kot so cepivo proti gripi, novo kronsko cepivo, pnevmokokno cepivo, cepivo proti oslovskemu kašlju itd. Priporočljivo je, da se osebe, ki izpolnjujejo pogoje, cepijo pravočasno, zlasti starejši, bolniki z bolezni, otroci in druge ključne populacije.
Ohranjajte dobre osebne higienske navade. Bolezni dihal se prenašajo predvsem kapljično in kontaktno, zato je pomembno, da čim bolj zmanjšamo širjenje povzročiteljev bolezni z rednim umivanjem rok, pokrivanjem ust in nosu z robčkom ali komolcem pri kašljanju ali kihanju, ne pljuvamo in ne delimo pribora.
Izogibajte se gneči in slabo prezračevanim prostorom. Prenatrpani in slabo prezračeni prostori so okolja z visokim tveganjem za bolezni dihal in so nagnjeni k navzkrižni okužbi s patogeni. Zato je pomembno, da čim bolj zmanjšate obiske teh krajev, in če morate iti, nosite masko in vzdržujte določeno socialno distanco, da se izognete tesnemu stiku z drugimi.
Povečajte odpornost telesa. Odpornost telesa je prva obrambna linija pred patogeni. Pomembno je, da z razumno prehrano, zmerno telesno vadbo, zadostnim spanjem in dobrim razpoloženjem izboljšamo odpornost telesa in zmanjšamo tveganje za okužbe.
Bodite pozorni na toploto. Zimske temperature so nizke, mraz pa lahko privede do upada imunskega delovanja sluznice dihal, kar povzroči lažji vdor patogenov. Zato bodite pozorni na toploto, primerna oblačila, izogibanje prehladom in gripi, pravočasno prilagajanje notranje temperature in vlažnosti ter vzdrževanje prezračevanja prostorov.
Poiščite pravočasno zdravniško pomoč. Če se pojavijo simptomi bolezni dihal, kot so povišana telesna temperatura, kašelj, vneto grlo in oteženo dihanje, se pravočasno obrnite na redno zdravstveno ustanovo, bolezen diagnosticirajte in zdravite po navodilih zdravnika ter ne jemljite zdravil na lastno pest oz. odložite iskanje zdravniške pomoči. Hkrati morate svojemu zdravniku resnično sporočiti svojo epidemiološko zgodovino in zgodovino izpostavljenosti ter z njim sodelovati pri epidemioloških preiskavah in epidemioloških dispozicijah za preprečevanje širjenja bolezni.
Čas objave: 15. december 2023